RESOLUCIJA ZA PRISTOP K PARTNERSTVU
S celodnevno akcijo ZadihajMOM, ki je 17. junija 2015 potekala v Mariboru, so bila javnosti predstavljena prizadevanja Zavoda Zadihaj ter drugih skupin in posameznikov, ki se aktivno zavzemajo za promocijo trajnostne mobilnosti v Sloveniji.
Na okrogli mizi, ki je potekala v okviru dogodka, so strokovnjaki z različnih področij, od pristojnih ministrstev do Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa do predstavnikov civilnih iniciativ, razpravljali o nujnosti in možnostih trajnostne mobilnosti pri nas. V razpravi so sodelujoči prišli do številnih pomembnih ugotovitev, ki v prihodnosti lahko tvorno prispevajo k razreševanju dotične problematike.
Podatki o umrljivosti in boleznih, povezanih z motornim prometom, so namreč postali zelo zaskrbljujoči, širši javnosti pa so kljub temu še vedno precej nepoznani. Svetovna zdravstvena organizacija na primer že tako priporoča veliko manjše koncentracije delcev, kot so dovoljene v EU, izpušni plini bencinskih in dizelskih goriv pa vsebujejo tudi nanodelce, ki jih obstoječe meritve čistosti zraka niti še ne upoštevajo. Ti delci zaradi svoje majhnosti še lažje potujejo v naš dihalni in krvni sistem, torej so celo bolj škodljivi zdravju. Zato so raziskave pokazale, da je promet v slovenskih urbanih okoljih povzročitelj do štirih let krajšega življenja. Zdravljenje obolenj, povezanih z onesnaženim zrakom (bolezni dihal, srčne bolezni, možganske bolezni, rak, diabetes), in ostali posredni stroški prometa (hrup, klimatske spremembe…) pa znašajo več milijard evrov letno (dr. Otorepec, NIJZ). Direktnih sredstev za ukrepe, ki bi zmanjšali onesnaženost zraka, država nima. Javni potniški promet, ki bi moral biti eden od stebrov zmanjševanja negativnih vplivov prometa, ne dobiva zadostne podpore v razvoju. Aktualno sofinanciranje ekoloških vozil je nezanesljivo in omejeno. Tudi sistem sofinanciranja prihoda na delo (potni stroški) je okoljsko, stroškovno in zdravstveno negativno usmerjen, saj socialni korektiv v smislu neobdavčene povrnitve stroškov ne motivira ljudi, da bi iskali delo bližje kraju bivanja. Vseeno se v določenih mestih po Sloveniji samostojno že izvajajo nekateri učinkoviti in finančno ugodni ukrepi, ki prinašajo vidne rezultate. Ena ključnih potez za spodbuditev trajnostne mobilnosti bi bila že podpora prostovoljskim projektom, kakršnega vodi Mreža MaTija, s katerimi subvencionirani prevozi postanejo cenejši in okolju bolj prijazni.Za hitrejši razvoj elektromobilnosti je nujno sofinanciranje polnilne infrastrukture, ki po besedah strokovnjakov sama po sebi nikoli ne bo ekonomsko samozadostna in upravičljiva. Več kot 35% prebivalcev Slovenije živi v stanovanjskih blokih in električnega vozila ne morejo polniti doma. V kontekstu širših družbenih koristi pa stroške infrastrukture lahko upravičimo z konkretnimi številkami. Delovanje trenutne infrastrukture je zaradi finančnih stroškov in ekonomske koristi lastnikov in upravljalcev nezanesljivo. Subvencioniranje postavitve polnilnic z obvezo delovanja bi spodbudilo skrb za delovanje obstoječih in s tem izboljšal uporabnost električnih vozil. Vsi predlogi za izboljšanje trenutnega stanja v Sloveniji, ki so se porodili tekom debate na okrogli mizi, kažejo na to, da je že z majhnimi vložki mogoče priti do konkretnih rezultatov izboljšanja zraka, in sicer z rešitvami, ki jih ponuja alternativa. Najprej bi bilo potrebno na podlagi meritev in predlogov zdravstvene stroke določiti še nižjo dovoljeno raven koncentracij onesnaženosti. Na tem mestu bi bila nujna večja senzibilnost države za vse predloge na tem področju, za začetek s strani Ministrstva za finance. V nadaljevanju se kot obvezna kaže sprememba obstoječega sistema subvencij za električna vozila. DDV in DMV skupaj znašata približno toliko kot trenutna subvencija, država torej jemlje davke, da potem skozi zapletene mehanizme ta sredstva podeljuje nazaj (primer dobre prakse je Hrvaška). Temu bo morala slediti tudi izboljšava infrastruktur za električno polnjenje (hišna vtičnica bi bil nujen dodatek k hitrim polnilnicam, ki že delujejo).Nasprotovati bi morali tudi nameri EU, da za naslednje leto sprejme novo klasifikacijo vozil. Kajti to bo imelo direktne negativne posledice tako za slovenske proizvajalce kot za potrošnike po celem svetu, saj bo omejilo razvoj tovrstnih projektov/vozil, ki imajo sicer velik izvozni potencial. Ker gre tu za strateški interes Slovenije, bi bilo potrebno sprejeti novo strategijo na tem področju, jo na ravni EU prepričljivo zagovarjati ter preprečevati “tiho” sprejemanje zakonov, ki škodujejo slovenskemu prebivalstvu in gospodarstvu.
V prid čistejšega zraka bi se poleg tega moralo zmanjšati stroški za prihod na delo in razliko nameniti zaposlenim z vozili, ki manj škodljivo vplivajo na zdravje in okolje, ter tistim, ki uporabljajo javni prevoz. Službena električna vozila bi morali oprostiti plačila bonitet, prav tako bi bila smiselna začasna oprostitev ali zmanjšanje cene vinjet za električna in CNG vozila. Predvsem pa je potrebno podpiranje skupin, ki razvijajo ekološka vozila in dele, ter spodbujanje razpisov na področju zelenega naročanja vozil (na način, da se zahteva zdravju neoporečno in domače gorivo – elektrika in biometan/metan). Sheme za proizvodnjo biometana za pogon vozil bi se lahko financirale od manjšega uvoza naftnih derivatov, manjših posledic za zdravje in manjših stroškov CO2 izpustov.Uporabo električnih vozil bi lahko bolj uveljavile tudi naslednje spremembe. Javna uprava in državna podjetja (policija, šole, vrtci, občine, zdravstveni domovi itd.) bi lahko naročala in uporabljala izključno “čista” vozila, gnana na domača goriva. V mestih bi se lahko omejilo dostavljanje blaga z motornimi vozili, električnim vozilom pa dovolilo neomejeno dostavo. To bi poleg čistejšega zraka pomenilo tudi zmanjšano raven hrupa in spodbudo dostavnim službam za nabavo električnih vozil. Mesta in občine pa bi svoje dobre prakse konec koncev lahko predstavljala in priporočala drugim okoljem – s tem namenom bi bile na primer uvedene nagrade, ki bi odražale stvarno vrednost ukrepov glede na pričakovane učinke.
Zadnji čas je torej, da čistost našega zraka prenehamo jemati za nekaj samoumevnega, in trajnostna mobilnost se na tem mestu kaže kot edina prava rešitev. Dialogi, kakršen se je razvil tekom okrogle mize, so za spremembe nujno potrebni. Vse ideje, ki pri tem razvijejo, bi pravzaprav morale biti nepogrešljive pri sprejemanju odločitev tudi na najvišjih nivojih države. Akcija ZadihajMOM je pokazala, da je Maribor že zdaj zelo dober primer prakse trajnostne mobilnosti. Z malo truda pa bi se ta model dalo izboljšati ter zasejati in razširiti tudi drugod po državi. Zato je odgovornost vseh sodelujočih, da ne samo v dokumentih, ampak predvsem z dejanji poskrbimo za čimprejšnjo razširitev tega diskurza. Prav s podobnimi akcijami v ostalih slovenskih krajih lahko začnemo stopati proti trajnim zelenim spremembam.
Da pa bi bil ta korak kar se da odločen, samozavesten in ubran, moramo na to pot stopiti skupaj. Naj bodo nanizane ugotovitve ter smeli predlogi izboljšav na področju trajnostne mobilnosti, ki smo jih zasejali junija v Mariboru, vabilo z veliko začetnico vsem vam, ki posredno ali neposredno s svojimi odločitvami gradite zgodbo trajnostne mobilnosti - tako v teoriji kot praksi. Zlasti praksa je tisto pravo merilo, ko s spremembami na bolje dejansko izboljšamo kakovost našega sobivanja na vseh ravneh. Dovolite nam, da vas prijazno povabimo v našo družbo kot partnerja, podpornika, somišljenika ali kaj drugega po vaši lastni presoji. Zadihajmo skupaj! Odprite svoja vrata takšnim promocijskim projektom, naredite nekaj dobrega zase in za lokalno okolje. Prihodnost vam bo hvaležna.
Ni komentarjev:
Objavite komentar