sobota, 15. oktober 2016

Primerjava elektrika - bencin 2

Kot uporabnik električnega vozila sem prebral včerajšnji članek v Financah in poskušal narediti enako analizo, na konkretnem primeru.

http://avto.finance.si/8850023/Elektri%C4%8Dni-vs.-bencinski-avto-kateri-zmaga?src=pj111016
10.10.2016  22:35Finance 197/2016   ,     ,

Začetek teksta: Električni avtomobil danes? Morda za zanesenjake. Električni avtomobil čez pet ali deset let? Bolj verjetno.


In še glavna stvar, ki ni povezana z denarjem: odločitev za elek­trični avtomobil ali proti njemu je trenutno tudi odločitev, ali želite vi biti gospodar avtomobila ali pa bo vaš gospodar avto, pravi urednik avtoportala Financ Miloš Milač.

Novinar je za primerjavo vzel Renault Zoe in Renault Clio, kar je zaradi politike najema baterije od strani Renaulta izredno slaba primerjava za električna vozila. Najem baterije je danes, ko vsi ponudniki ponujajo 8 letne garancije na baterije, ideja  proizvajalca, da od uporabnika kontinuirano črpa denar (če že ni stroškov servisov, vzdrževanja in nadomestne opreme).

Naredimo raje primerjavo Nissan Leaf in Renault Megane - oba vozila iz Skupine Renault-Nissan.
Vozilo Nissan Leaf uporabljamo natanko 2 meseca in lahko primerjamo na realnem primeru.
Pomembno za izračun je, da je Nissan Leaf v Sloveniji uporablja 30 fizičnih oseb, a ZOE 13 fizičnih oseb (http://www3.drobtinice.si/app/gw.dll/portal). Objektivna primerjava upošteva bolj razširjeno vozilo.

Novi Renault MEGANE je po izboru strokovnjakov in bralcev časnika Finance prejel prestižni naslov službeni avto leta 2016.  (http://novice.renault.si/2016/05/30/renault-dvakratni-zmagovalec-izbora-za-poslovni-avto-leta/)        

V konfiguratorju izberemo podobno opremljenega Megana z motorjem, ki bi se lahko po občutku vožnje in s pospeški nekoliko primerjal z električnim Leafom (zelo težka naloga - verjetno nemogoča)... in dobimo naslednjo konfiguracijo in ceno:



Megane sicer nima avtomatskega menjalnika, ogrevanih zadnjih sedežev in panoramsko parkirno pomoč s štirimi kamerami, ampak ima električni pomik sprednjih sedežev, kar Leaf nima.
Velikost je primerljiva, kvalitetno usnje, navigacija, Bose audio sistem.... smo primerljivi.

Cena Leafa je 33.848,00€ minus 7.500,00 € subvencije, kar znese končnih 26.348,00 €



Leaf je na papirju 3.918,00 € dražji od primerljivega Megana!

Ker ne kupujemo vozilo na gotovino, poglejmo še ponudbe financiranja. (Zanemarljivo število vozil se kupuje na gotovino, tako, da je za pravo primerjavo nujno upoštevati stroške finaciranja).
Električno vozilo lahko kupimo s pomočjo kredita EKO sklada po 1,3% obrestni meri, a za bencinsko vozilo rabimo navaden kredit ali leasing. Pri leasingu je še nujen dražji kasko, kar ni zanemarljivo.

Obrok za Leafa znaša 235,00 € mesečno (brez pologa), kar pomeni, da skupaj odplačam v 10 letih 28.192,00 €. Dodamo stroške odobritve in zavarovanja kredita 740,00 € in dobimo skupaj
28.932,00 €. Temu lahko rečemo končna nabavna cena vozila.

Megana lahko dobimo za 4,55% obrestno mero po ugodni ponudbi ene od Slovenskih bank. Dobimo mesečni obrok 233,00 €. Stroški odobritve in zavarovanja so nekoliko višji in znašajo 1.461,09 €, tako da je skupni strošek nabave vozila s stroški kredita 29.421,33 €.




Hm?

Megane je dražji od Leafa že pri nakupu. Za 489,33 €.  (razen če kupujemo z gotovino :-) )

V tekstu: http://avto.finance.si/8850023/Elektri%C4%8Dni-vs.-bencinski-avto-kateri-zmaga?src=pj111016 Miloš Milač in Jurij Šimac za Clio / Zoe prideta do naslednjega izračuna:


Rad bi videl gospoda, ki natanka Megane v treh minutah :-). Dobiš prosto mesto, odkleneš poklopec, natočiš gorivo, zakleneš vozilo, greš plačat s kartico (mogoče nisi prvi na vrsti).... odpelješ iz črpalke.

Pri polnjenju električnega vozila ima voznik prost čas. Lahko gre na kavo - ne rabi držati umazano ročko.

Enaka tabela, ki realno primerja Nissan Leaf in primerljiv Renault Megane pa izgleda tako:



Strošek goriva za EV Leaf je sicer špekulacija. Uporabniki električnih vozil lahko polnijo doma v nočnem času pri
https://www.e3.si/dom/oskrba-z-elektri%C4%8Dno-energijo/e3-napredni/e3-napredni-akcija-jesen-2016/ ali polnijo na brezplačnih DC polnilnicah (Mercator Šiška, Maribor Vodovodna, Maribor HE Bresternica, Dravske elektrarne,...). V tem primeru je strošek praktično enak nuli.

Strošek goriva Megana je na testih veliko večji in znaša 6,0 litrov na 100km (http://www.avto-magazin.si/avtomobilski-testi/kratki-test-renault-megane-coupe-dci-130-energy-gt-line/podatki/)
Pošteno je, da uporabimo ta podatek. 6 litrov je danes 6,594 €. Upoštevajoč to, je razlika še večja in sicer Leaf 29.307,00 € in Megane 34.857,00 €.
V petih letih je ob 15.000 prevoženih kilometrih letno Nissan Leaf od Renault Megane cenejši za 5.550,00 €.

1:0 za Leafa.

Cena zavarovanja bi naj bila približno enaka (električni plača v tem primeru manj na račun obračunane trajne moči motorja, kar je nižje od maksimalne moči) in je veliko odvisna od bonusa voznika, tako, da bi ta prihranek zanemarili).
Pri registraciji je potrebno plačati cestno takso, ki za Leafa znaša 0,00 €, a za Megana 96,00 €.
V 10 letih to znese 960,00 € razlike, kar ni od muh.

2:0 za Leafa.

Leaf ima 8 let ali 160.000 km garancije na vozilo in na baterijo, a pri Megane brezplačno lahko dobite 5 let in 100.000 km.
Električno vozilo ne zahteva menjav olja, filtrov, svečk, jermenov.... vibracije, ki s časom oslabijo vse dele skoraj ne obstajajo, zavorne obloge se pri defenzivnih voznik ne menjavajo praktično nikoli (ker za zaviranje uporabljajo rekuperacijo).
Težko je oceniti prihodnje stroške vzdrževanja, ampak je dokaj gotovo, da so za električno vozilo veliko nižji.


3:0 za Leafa 

Zdaj še gorivo in vožnja.
Tukaj imamo različna stališča.

Končna hitrost Leafa je 162 km/h, a Megana več. Če je komu pomembna ta hitrost od 160 navzgor je v prednosti Megane. Meni osebno to ni problem. V Sloveniji tudi ni dovoljeno.

Leaf ima avtonomijo 120 do 240 km (odvisno od hitrosti, zunanje temperature, dežja...), a Megane verjetno blizu 1000 km.
Prejšnji teden smo bili z Leafom v Parizu na avtomobilskem sejmu (1350 km v eno smer) in smo delal 20 minutne postanke na vsakih cca 2 uri.

Je to zamudno? Enim verjetno je.
Nam se zdi koristno, vsake 2 uri narediti pavzo za WC, kavo, manjše razgibavanje, že zaradi varnosti in koncentracije na cesti. Verjetno je to eden od razlogov, da na 1.000.000 kilometrov vožnje z električnim vozilom statistično zgodi manj prometnih nesreč. Statistično večja varnost v električnem vozilu tudi ni zanemarljiva podrobnost.

Je pa res, da sem osebno bil v Parizu zadnjič pred 5 leti. Naj 5 let vozimo s sabo dodatnih 500 kg baterij, ker bomo enkrat šli v Pariz in se ne bi radi ustavljali vmes? Retorično vprašanje.

A ima kdo 2 kilogramski mobilni telefon, ker mu je zamudno vsak večer priklopiti napravo na polnilec? Ne zdi se ravno tržna niša.

Iz Maribora do Benetk smo v zadnjem mesecu šli 2 krat. Razdalja 740 km v enem dnevu. Ustavimo se v Ljubljani in v Šempasu po 20 minut. Je to zamudno?

V tem delu bi primerjavo pustili brez zmagovalca, ker večina ljudi praviloma vozi krajše relacije, a nekaj posameznikov, ki dnevno naredi 200 ali več kilometrov predstavlja veliko manjšino.


Trenutni rezultat je 3,5 : 0,5 za Leafa. 

Kaj pa gorivo?

V 2 mesecih smo naredili dobrih 13.000 km. Pag, Zadar, Biograd, Benetke, Pariz,....
Za elektriko smo skupaj zapravili:

Petrol: 29,06 in 63,20. Skupaj 92,26 €.
Do Pariza in nazaj smo vsega skupaj porabili 30 €.
http://www.devs.si/devs/pot-od-ljubljane-do-pariza-z-elektricnim-vozilom



Domača vtičnica (imam posebej priključek samo za namen polnjenja, ker stanujem v bloku) kaže mesečno, skupaj s priključnimi stroški, DDV, omrežnino in seveda elektriko iz obnovljivih virov, skupni strošek vedno manjši od 20,00 €. Polnimo pa 2 električna avtomobila, električni skuter in električni trikolesnik. Lahko mirno rečemo, da je strošek polnjenja na domači vtičnici za Leafa znašal v 2 mesecih cca 30 €... (upoštevajoč 100% naročnino, OVE, trošarino, omrežnino,....kar pri večini uporabnikov ni primer).

Na 13.271 km smo torej realno porabili 152,00 € električne energije, ali 1,1 cent po kilometru.

                                                             upssss, je že 13.271 km :-)

S tem tempom bom v letu dni naredil 75.000 km in za elektriko zapravil 844,00 €.

Potrebno je posebej povdariti, če bi se redno peljali na relaciji Maribor - Ljubljana - Maribor bi bil strošek elektrike praktično NULA, ker bi polnili doma (cena 0,0001 € / kWh ali po domače 0,2 centa na 100 km :-) - https://www.e3.si/dom/oskrba-z-elektri%C4%8Dno-energijo/e3-napredni/e3-napredni-akcija-jesen-2016/  - ali na obcestnih polnilnicah v Ljubljani, že zaradi lažjega parkiranja.
Naše vozilo je večkrat naredilo dnevno tudi več kot 600 km dnevno in se polnilo na hitrih, dragih Petrolovih polnilnicah. Posledica tega je cena ogromnih 1,10 € elektrike na 100 km.

Skupni strošek lastništva in uporabe vozila nas torej v 12 mesecih stane:
- kredit: 2.820,00 €
- cestna taksa pri registraciji: 0 €
- energija: 844,00 €
SKUPAJ: 3.664,00 €


Megane porabi..... 6 litrov dizela na 100 km ali danes 6,594 €.  http://www.avto-magazin.si/avtomobilski-testi/kratki-test-renault-megane-coupe-dci-130-energy-gt-line/podatki/
75.000 km letno torej pomeni 4.945,00 € goriva.
Stroški skupaj znašajo:
- kredit: 2.796,00 €
- cestna taksa pri registraciji: 96,00 €
- nafta: 4.945,00 €
SKUPAJ: 7.837,00

Torej, v našem primeru z električnim vozilom, v primerjavi s podobnim dizelskim, prihranimo, LETNO 4.173,00 €. Izračunali smo, da bi nas dizelsko vozilo s porabo 6 l na 100 km, tudi, če bi ga dobil za 1 €, stalo več, od novega Leafa. Tukaj nismo upoštevali manjše stroške vzdrževanja in parkiranja in seveda pozitivne zdravstvene in okoljske učinke.

Dobrih 4.000,00 € prihranka letno ob dobrem občutku, da ne škodujemo otrokom, ki jih videvamo na cesti, drugim udeležencem, zdravju in naravi... da ne financiramo šejkov in milijarderjev, multinacionalk, ki prodajajo nafto.... ni malo.

Tudi brezplačno parkiranje v mestih pride prav.


ZAKLJUČEK 1:
Pri normalni uporabi 15.000 km letno uporabnik, ki se danes odloči za Nissan Leaf namesto primerljivega naftnega vozila prihrani cca 1.000,00 € letno.
Za voznike, ki se več vozijo je ceneje nabaviti in uporabljati novega Leafa, kot diesel vozilo z nabavno ceno 1€, ki se 10 let ne bo pokvarilo.

ZAKLJUČEK 2:
Časnik Finance je namenoma izbral primer, ki gre izrazito na škodo električnih vozil (manj razširjeno vozilo), ter izpostavlja nerealna dejstva v škodo električnega vozila (trajanje polnjenja, cena električne energije, zamolči financiranje s kreditom EKO sklada...), ker odpira možnost, da prikrito ali manj prikrito deluje v interesu prodajalcev naftnih avtomobilov, naftne industrije. Za več informacij in nepristranski članek bi se lahko obrnil tudi na lastnike in uporabnike električnih vozil (DEVS, Zavod Zadihaj, privatni lastniki).
Je to uradna uredniška politika Financ (več oglasov od avtomobilske in naftne industrije) ali novinarji avto rubrike solirajo?
Jasno je, da proizvajalcem avtomobilov (manjši post-prodajni prihodki) in naftni industriji ni v interesu prodajati električne avtomobile ter, da se ta interes lahko prenese tudi na novinarje (brezplačni testni avtomobili, kritje stroškov,....).  Finace se pa predstavljajo kot objektiven časnik....?

nedelja, 9. oktober 2016

Zahtevnejša uporaba električnega vozila Nissan Leaf 30 kWh


So električni avtomobili primerni za krajše relacije in nezahtevno uporabo v lokalnem okolju? Drugo vozilo v družini? Resnica ali mit?
    
Na Zavodu Zadihaj smo se odločili preveriti, kako se EV obnese kot prvo vozilo. 
Prvo vozilo uporabnika, ki naredi letno več kot 50.000 km!

Avtomobil je star (10.10.2016) 2 meseca in je v tem času prevozil skoraj 12.600 km.

Bi to lahko naredili z bencinskim avtom? Bi, ampak bi za gorivo zapravili okrog 1000€.... !!! Nekaj za olje, filtre.... nekaj stane tudi cestnina...

Financiranje (nakup) Nissana s 30 kWh baterijami mesečno stane 206€ (brez pologa). 
Če dodatno upoštevamo stroške cestnine in vzdrževanja, smo prihranili v dveh mesecih več kot 700€.

To pomeni, da električno vozilo ni drago.... niti ni poceni, ampak pomeni 700 € plusa v dveh mesecih. Če bi kupili bencinarja za 1€ bi plačali 700€ več za enako uporabo. 

                                                           zadnje polnjenje v Mariboru

Od 30.9. do 5.10 smo naredili 3500 km:
Maribor - Benetke - Maribor in
Maribor - Ljubljana - Beljak - Salzburg - Munchen - Strassbourg - Metz - Paris in nazaj (ob sodelovanju z DEVS).

Dva voznika za neprekinjeno pot do Pariza. Skozi Avstrijo, Nemčijo in Francijo. 
Polnimo samo na hitrih polnilnicah, kjer počivamo 10 do 25 minut..... 

Je to izguba časa ali varnostno koristen postanek? Po dveh urah koncentracije, 20 minut počitka?



Do Benetk je že klasika. Postanek pri Mercatorju v Šiški (nakup hrane in pijače za pot), Šempas (zapravili 2,6€) in Letališče Marco Polo Benetke (brezplačno polnjenje) in nazaj po isti poti. Za elektriko zapravimo skupaj, v obe smeri cca 9€ (samo v Šempasu je plačljivo).


Naslednji dan iz Maribora v Pariz.

Začetek poti:


Čez uro in pol se polnimo v Ljubljani..... naredili smo 118 km in imamo še 65 km na rezervi. Brezplačno polnjenje, vkrcanje drugega člana ekspedicije Ignaca Završnika (DEVS) in nadaljevanje poti.


Za trenutek se ustavimo na zadnji Petrolovi polnilnici, Radovljica... samo 2 minuti... ker je nesramno drago. Naprej so praviloma brezplačne.




Skozi Karavanke v Beljak...... Tam smo obiskali največjo polnilnico v tem delu Evrope (830 kW lahko istočasno polni)..... več Tesla superchargerjev, 3 x polnilnica 50 kW  in nekaj AC priključkov....
Impresivno. Vse brezplačno.





Naslednja postaja je DC Sinnhub 1 .... Odlična lokacija.... 50 kW.



In smo že v Nemčiji... Lattenbergstraße 13, 83451 Piding

Zraven Burger Kinga, turistični center. Lepo urejeno in prijazno voznikom električnih vozil.







Skozi Nemčijo smo doživeli marsikaj:
dež,

zastoje in hude prometne nesreče,



enkrat smo ostali s samo 3 % energije v baterijah (na srečo še vedno s polno hitrostjo), ker smo podcenili potrebno varnostno rezervo (na koncu je bil vzpon in zožitev na en pas na nasprotni strani, kar pomeni, da ni bilo možno varčevati na račun hitrosti), ampak se je vse odlično razpletlo.




Največja težava je iskanje polnilnic na mikrolokaciji..... :-). Tu nekje je, ampak kje? 




Popoldan prvič naletimo na zasedeno polnilnico. Na brezplačni 50 kW polnilnici Nissan servisa. Potrebno je bilo počakati 5 minut, da si prijazna gospa, ki je 14 dni lastnica Kie Soula (in je izredno zadovoljna, ker se dnevno vozi 150 km v službo) dopolni vozilo. Nekaj minut kramljanja o prednostih uporabe električnih vozil.... nekaj minut polnjenja.



Čez 45 minut še zadnji postanek v Nemčiji na brezplačni Tank & Rast postaji... Predvsem, da bomo na prvi Francoski imeli dobro rezervo (če bi šlo kaj narobe s francosko RFID kartico).






In smo že v Franciji.



Najpomembneje je bilo preveriti ali deluje kartica za Sodetrel - francoske DC polnilnice na avtocestah, ki smo jo dobili po pošti. 

Delovalo je :-)







Cena je nižja, kot na Slovenskih Petrol postajah (0,14€ na minuto in največ lahko zapravite za polnjejne 5€), a pozitivno dejstvo je, da ponujajo izključno energijo iz obnovljivih virov. Ne financiramo premoga ali nukleark. 

1171 km smo že naredili.... smo sredi Francije






In.... končno Pariz


25 ur vožnje s povprečno hitrostjo 100 km/h iz Maribora (z daljšim postankom v Ljubljani in dvema zastojema na nemški avtocesti, ki sta nam vzela še dodatno cca 2 uri) nas je utrudilo manj, kot bi nas kontinuirana vožnja z večjo hitrostjo z manj postanki. Pomemben razlog je tudi izostanek mikrovibracij in hrupa.

Za polnjenje smo porabili cca 5 ur. Strošek energije skupaj 20,70 €, ostalo je bilo brezplačno.



Na sejmu v Parizu smo videli več vozil z večjimi baterijami, ampak smo se na osnovi nove izkušnje spraševali naslednje:

Ali bi prej prišli v Pariz, če bi imeli nove Renault Zoe s 41 kWh, Golfa s 40 kWh, Ampero E s 60 kWh?

Kaj mislite?


.......................


Brez postanka bi se zagotovo peljali dlje. Ampak bi na polnilnicah porabili več časa. 
Polnilnica 50 kW ti lahko da v 30 minutah energije za cca 170 km. Lahko imaš polno prikolico baterij in avtonomijo 2.000 km, ampak v eni uri dobiš energije za 170 kilometrov (sicer, težji si več porabiš).

Večjo baterijo rabijo samo tisti, ki vsak dan delajo 200... 300 km in bi lahko to prevozili brez polnjenja. Mi, ki se na daljše relacije odpravljamo enkrat tedensko ali enkrat mesečno, s tem ne pridobimo praktično nič. Torej, večina ne pridobi nič.


Prihranek predstavlja samo tistih  nekaj minut za priključek ročke, pojemek in pospešek na potovalno hitrost. In manj tveganja, da bo polnilnica zasedena? In nekoliko daljša garancija na baterijo (manj ciklov boste naredili z večjo baterijo).
Ali je to zadosten razlog, da vsak dan peljem s sabo baterij in energije za 350 ali 500 km (a naredim jih 50 dnevno) ? In te baterije seveda tudi plačam. Tudi z večjo težo in večjo porabo vsak dan.


Za večino uporabnikov so današnje baterije "overkill".


V naslednjih prilogah o stanju na Pariškem sejmu in poti nazaj. Bilo je še bolj razburljivo :-).