Predlog resolucije iz okrogle mize v Mariboru 17.6.2015

RESOLUCIJA ZA PRISTOP K PARTNERSTVU

S celodnevno akcijo ZadihajMOM, ki je 17. junija 2015 potekala v Mariboru, so bila javnosti predstavljena prizadevanja Zavoda Zadihaj ter drugih skupin in posameznikov, ki se aktivno zavzemajo za promocijo trajnostne mobilnosti v Sloveniji. 

Na okrogli mizi, ki je potekala v okviru dogodka, so strokovnjaki z različnih področij, od pristojnih ministrstev do Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa do predstavnikov civilnih iniciativ, razpravljali o nujnosti in možnostih trajnostne mobilnosti pri nas. V razpravi so sodelujoči prišli do številnih pomembnih ugotovitev, ki v prihodnosti lahko tvorno prispevajo k razreševanju dotične problematike.

Podatki o umrljivosti in boleznih, povezanih z motornim prometom, so namreč postali zelo zaskrbljujoči, širši javnosti pa so kljub temu še vedno precej nepoznani. Svetovna zdravstvena organizacija na primer že tako priporoča veliko manjše koncentracije delcev, kot so dovoljene v EU, izpušni plini bencinskih in dizelskih goriv pa vsebujejo tudi nanodelce, ki jih obstoječe meritve čistosti zraka niti še ne upoštevajo. Ti delci zaradi svoje majhnosti še lažje potujejo v naš dihalni in krvni sistem, torej so celo bolj škodljivi zdravju. Zato so raziskave pokazale, da je promet v slovenskih urbanih okoljih povzročitelj do štirih let krajšega življenja. Zdravljenje obolenj, povezanih z onesnaženim zrakom (bolezni dihal, srčne bolezni, možganske bolezni, rak, diabetes), in ostali posredni stroški prometa (hrup, klimatske spremembe…) pa znašajo več milijard evrov letno (dr. Otorepec, NIJZ). Direktnih sredstev za ukrepe, ki bi zmanjšali onesnaženost zraka, država nima. Javni potniški promet, ki bi moral biti eden od stebrov zmanjševanja negativnih vplivov prometa, ne dobiva zadostne podpore v razvoju. Aktualno sofinanciranje ekoloških vozil je nezanesljivo in omejeno. Tudi sistem sofinanciranja prihoda na delo (potni stroški) je okoljsko, stroškovno in zdravstveno negativno usmerjen, saj socialni korektiv v smislu neobdavčene povrnitve stroškov ne motivira ljudi, da bi iskali delo bližje kraju bivanja. Vseeno se v določenih mestih po Sloveniji samostojno že izvajajo nekateri učinkoviti in finančno ugodni ukrepi, ki prinašajo vidne rezultate. Ena ključnih potez za spodbuditev trajnostne mobilnosti bi bila že podpora prostovoljskim projektom, kakršnega vodi Mreža MaTija, s katerimi subvencionirani prevozi postanejo cenejši in okolju bolj prijazni.Za hitrejši razvoj elektromobilnosti je nujno sofinanciranje polnilne infrastrukture, ki po besedah strokovnjakov sama po sebi nikoli ne bo ekonomsko samozadostna in upravičljiva. Več kot 35% prebivalcev Slovenije živi v stanovanjskih blokih in električnega vozila ne morejo polniti doma. V kontekstu širših družbenih koristi pa stroške infrastrukture lahko upravičimo z konkretnimi številkami. Delovanje trenutne infrastrukture je zaradi finančnih stroškov in ekonomske koristi lastnikov in upravljalcev nezanesljivo. Subvencioniranje postavitve polnilnic z obvezo delovanja bi spodbudilo skrb za delovanje obstoječih in s tem izboljšal uporabnost električnih vozil.  Vsi predlogi za izboljšanje trenutnega stanja v Sloveniji, ki so se porodili tekom debate na okrogli mizi, kažejo na to, da je že z majhnimi vložki mogoče priti do konkretnih rezultatov izboljšanja zraka, in sicer z rešitvami, ki jih ponuja alternativa. Najprej bi bilo potrebno na podlagi meritev in predlogov zdravstvene stroke določiti še nižjo dovoljeno raven koncentracij onesnaženosti. Na tem mestu bi bila nujna večja senzibilnost države za vse predloge na tem področju, za začetek s strani Ministrstva za finance. V nadaljevanju se kot obvezna kaže sprememba obstoječega sistema subvencij za električna vozila. DDV in DMV skupaj znašata približno toliko kot trenutna subvencija, država torej jemlje davke, da potem skozi zapletene mehanizme ta sredstva podeljuje nazaj (primer dobre prakse je Hrvaška). Temu bo morala slediti tudi izboljšava infrastruktur za električno polnjenje (hišna vtičnica bi bil nujen dodatek k hitrim polnilnicam, ki že delujejo).Nasprotovati bi morali tudi nameri EU, da za naslednje leto sprejme novo klasifikacijo vozil. Kajti to bo imelo direktne negativne posledice tako za slovenske proizvajalce kot za potrošnike po celem svetu, saj bo omejilo razvoj tovrstnih projektov/vozil, ki imajo sicer velik izvozni potencial. Ker gre tu za strateški interes Slovenije, bi bilo potrebno sprejeti novo strategijo na tem področju, jo na ravni EU prepričljivo zagovarjati ter preprečevati “tiho” sprejemanje zakonov, ki škodujejo slovenskemu prebivalstvu in gospodarstvu.

V prid čistejšega zraka bi se poleg tega moralo zmanjšati stroški za prihod na delo in razliko nameniti zaposlenim z vozili, ki manj škodljivo vplivajo na zdravje in okolje, ter tistim, ki uporabljajo javni prevoz. Službena električna vozila bi morali oprostiti plačila bonitet, prav tako bi bila smiselna začasna oprostitev ali zmanjšanje cene vinjet za električna in CNG vozila. Predvsem pa je potrebno podpiranje skupin, ki razvijajo ekološka vozila in dele, ter spodbujanje razpisov na področju zelenega naročanja vozil (na način, da se zahteva zdravju neoporečno in domače gorivo – elektrika in biometan/metan). Sheme za proizvodnjo biometana za pogon vozil bi se lahko financirale od manjšega uvoza naftnih derivatov, manjših posledic za zdravje in manjših stroškov CO2 izpustov.Uporabo električnih vozil bi lahko bolj uveljavile tudi naslednje spremembe. Javna uprava in državna podjetja (policija, šole, vrtci, občine, zdravstveni domovi itd.) bi lahko naročala in uporabljala izključno “čista” vozila, gnana na domača goriva. V mestih bi se lahko omejilo dostavljanje blaga z motornimi vozili, električnim vozilom pa dovolilo neomejeno dostavo. To bi poleg čistejšega zraka pomenilo tudi zmanjšano raven hrupa in spodbudo dostavnim službam za nabavo električnih vozil. Mesta in občine pa bi svoje dobre prakse konec koncev lahko predstavljala in priporočala drugim okoljem – s tem namenom bi bile na primer uvedene nagrade, ki bi odražale stvarno vrednost ukrepov glede na pričakovane učinke.

Zadnji čas je torej, da čistost našega zraka prenehamo jemati za nekaj samoumevnega, in trajnostna mobilnost se na tem mestu kaže kot edina prava rešitev. Dialogi, kakršen se je razvil tekom okrogle mize, so za spremembe nujno potrebni. Vse ideje, ki pri tem razvijejo, bi pravzaprav morale biti nepogrešljive pri sprejemanju odločitev tudi na najvišjih nivojih države. Akcija ZadihajMOM je pokazala, da je Maribor že zdaj zelo dober primer prakse trajnostne mobilnosti. Z malo truda pa bi se ta model dalo izboljšati ter zasejati in razširiti tudi drugod po državi. Zato je odgovornost vseh sodelujočih, da ne samo v dokumentih, ampak predvsem z dejanji poskrbimo za čimprejšnjo razširitev tega diskurza. Prav s podobnimi akcijami v ostalih slovenskih krajih lahko začnemo stopati proti trajnim zelenim spremembam.

Da pa bi bil ta korak kar se da odločen, samozavesten in ubran, moramo na to pot stopiti skupaj. Naj bodo nanizane ugotovitve ter smeli predlogi izboljšav na področju trajnostne mobilnosti, ki smo jih zasejali junija v Mariboru, vabilo z veliko začetnico vsem vam, ki posredno ali neposredno s svojimi odločitvami gradite zgodbo trajnostne mobilnosti - tako v teoriji kot praksi. Zlasti praksa je tisto pravo merilo, ko s spremembami na bolje dejansko izboljšamo kakovost našega sobivanja na vseh ravneh. Dovolite nam, da vas prijazno povabimo v našo družbo kot partnerja, podpornika, somišljenika ali kaj drugega po vaši lastni presoji. Zadihajmo skupaj! Odprite svoja vrata takšnim promocijskim projektom, naredite nekaj dobrega zase in za lokalno okolje. Prihodnost vam bo hvaležna.

Varnost in nevarnost v prometu

Danes sem spet bil nehote (ali hote) povlečen v diskusijo o varnosti v prometu.
Danes je to "vroča" tema zaradi tragičnih dogodkov v zadnjih nekaj dnevih....

Baje so majhna električna vozila nevarna... tudi kolesa.. skuterji, trikolesniki....
Verjetno so veliki dizel avti varni?


Mrtvi in poškodovani na cesti so dober material za medije. Kar je OK... Preventivno.

Mene bolj zanima druga plat. Bolj žalostna in tragična.

V EU letno umre 40.000 ljudi v prometnih nesrečah... Eno manjše mesto.. Vsako leto :-(...

Dosti slabša novica je, da od posledic vdihavanja prašnih delcev iz prometa umre (prehitro. tudi v prometnih nesrečah umrejo prehitro) letno vsak 4.  evropejec ali cca 400.000 ljudi.... (beri dr. Otorepec - Nacionalni inštitut za javno zdravje ali poročila evropske komisije, poročevalec Grotte in drugi viri).


Ej.. to je 10 krat več, kot v prometnih nesrečah!


Vsako življenje je nenadomestljivo..... Kaj če naredimo zakonsko, da se vsak avto mora zamenjati za PATRIO (Gorenje dobi veliko dela...)....

Lahko se strinjamo, da bomo rešili cca 100 človeških življenj v prometnih nesrečah....? Vsi v Patriah po Slovenskih cestah.... Varno kot hudič.....

Je pa res, da jih bo verjetno zaradi več izpusta umrlo najmanj 1000 več zaradi vdihavanja produktov izpušnih sistemov teh vozil.....

Kot vidimi na sliki, v Ljubljani živimo samo zaradi PM2.5 v povprečju 15 mesecev manj kot recimo ljudje na Švedskem. To je smao PM2.5... kaj pa nanodelci, PM10, drugi plini ?


Tako mi delamo. Rešimo 100, da ubijemo 1000. Ali več.


A je prav, da mi rešujemo nekaj življenj, ker so medijsko provokativna in na drugi strani ubijemo 10 krat več tistih, ki omagajo v intimni tišini doma ali bolnišnice....?

Oprema za pasivno varnost je težka tudi 200kg v sodobnih vozilih... To ima davek večje porabe goriva in več nevarnih snovi v zraku.... in direktno vpliva na življenje vseh prebivalcev.... S krajšanjem njihovega življenja...

Super..

Dobro smo se lotili... Na pravem koncu........


Vemo, da nesreč ne rabi sploh biti... Oprema za omejevanje hitrosti, preprečevanje prevoza rdeče luči, preprečevanje vožnje v nasprotno smer, radarski tempomati s samodejnim zaviranjem.. vse skupaj ja lahko 2-3 kg... in zelo poceni (nekaj elektronike)...
Samo, to ni interes velikih... Kdo bo kupil BMW, Audi, Porsche, Mercedes.. če ne gre pospešiti, ko se mi zahoče.... :-(

Komaj čakam samovozeča vozila... Itak, da bodo električna.....
Veseli me, da bo to kmalu. V največ 10 letih..... :-)


PS
Od filozofije "naj se vsi peljejo v malih "nevarnih" električnih vozilih, da bomo imeli dober zrak, a jaz se bom v Patriji, ker je varneje"... mi gre na bruhanje. 

Tiha električna vozila

Hrup

Ne vozim na nafto.

Avto, skuter, kolo,

štirikolesnik,

trikolesnik, .....

so na elektriko ali mišice .............

Ja, poceni je. Hudo poceni, če se spomnim nekaj let nazaj plačevanja na bencinskih črpalkah.

Mimoidoči nas voznike "drugačnih" vozil veliko sprašujejo. 

Z veseljem povemo svoje izkušnje vedoč, da nas bo tudi zaradi tega vsak dan vedno več.

Slabo, ker nam bodo zasedli trenutno prazne polnilnice, a dobro, ker dihamo isti zrak in slišimo isti hrup. 

Eno najpogostejših vprašanj:  "A ni to nevarno, ker je tako tiho?"

Kako odgovoriti?

V prometu sodelujejo vozniki avtomobilov (kmalu bodo samo avtomobili), kolesarji, pešci ...

Vozniki - a se pri vožnji zanašate, da vas bo pešec slišal? Oziroma kolesar?

Ne tega delat, ker boste prej ali slej povozili kakšnega otroka s slušalkami ali osebo, ki slabše sliši.

Avtomobili se vozijo po cestah. Pešci praviloma hodijo po pločnikih in peš-conah. Po pločnikih in peš-conah se vozijo tudi kolesarji, ki so tudi tiha vozila. Opažamo masovni pojav trkov pešcev in kolesarjev?

Voznik vozila na cestišču in še posebej v peš-conah mora biti previden in spremljati gibanje pešcev. Ne more z gotovostjo reči, da oseba dobro sliši, in da se bo umaknila.

Ko vozim, me je lahko strah tudi samomorilcev, ki dobro slišijo, a bi se lahko vrgli pod moje vozilo. Kaj šele razposajenih otrok, ali starejših oseb z aparati za sluh. V prometu ne morem staviti na to, da imajo nove baterije.

Zgodba o "nevarnosti tihih vozil" je prišla od vira, ki z večjo uporabo teh vozil izgublja. Kdo bi to lahko bil? 

Avto industrija si ne želi električnih vozil! Od česa bodo živeli, če se ne bo prodajalo svečk, jermenov, olj, filtrov ... ???

Naftna industrija?

Če ne bo hrupa zaradi prometa, bodo brez dela proizvajalci protihrupnih ovir?

Kaj pa zdravstvo in farmacija?

NIJZ pravi:

Okoljski hrup ima na zdravje ljudi lahko več negativnih učinkov. Med temi učinki so: poškodbe sluha, motnje spanja, vznemirjenost, zmanjšanje učinkovitosti pri delu ali učenju, motnje pri pogovoru, vpliv na delovanje srčno-žilnega sistema, psihofiziološki učinki in vpliv na socialno vedenje. (http://www.nijz.si/hrup-in-zdravje )

ali

Postavljen je sum, da je tveganje za miokardni infarkt za osebe, ki živijo v bližini cest, kjer je hrup nad 65-70 dB(A)podnevi in cca 20% nižji ponoči višji, kot pri ljudeh, ki živijo v mirnejših področjih.

(Babisch and Ising, 1992, Ising et al., 1998)

več virov:

Janko Tominšek, Marjan Bilban

      Hrup je vsak nezaželen ali neprijeten zvok, ki škodljivo vpliva na kakovost življenja, saj 

      moti in posega v posameznikove dejavnosti, kot so koncentracija, komunikacija, sprostitev 

      in spanje. Poleg psihosocialnih učinkov t. i. javnega hrupa (hrup prevoznih sredstev, hrup 

      delovnega okolja, hrup rekreativne dejavnosti) lahko hrup zaskrbljujoče vpliva tudi na 

       javno zdravje, zlasti na srčno-žilni sistem. Že nekaj desetletij s pomočjo laboratorijskih in                   empiričnih metod raziskujejo ekstraavralne učinke hrupa. Oblikovali so biološkoreakcijske                 modele, ki temeljijo na splošnem konceptu stresa.

      (http://szd.si/user_files/vsebina/Zdravniski_Vestnik/2011/maj/395-404.pdf)

in

http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/hrupceste_dodic_fikfak.pdf ,

http://www.zveza-gns.si/2014/09/30/hrup/ .

Kar nekaj zdravil in zdravstvenih pripomočkov se proda zaradi prekomernega hrupa.

Študija PROMET IN OKOLJE:

Hrup vpliva na ljudi tako fiziološko kot tudi psihološko. Izpostavljenost hrupu nad 40dB že vpliva na človekovo počutje. Pri 50 dB je večina ljudi že vsaj zmerno, pri 55 dB pa hudo vznemirjenih. Izpostavljenost hrupu nad 65 dB je škodljiva, lahko tudi pogubna za zdravje posameznika.Cestni, železniški in zračni transport so glavni izvori hrupa. Približno 120 milijonov ljudi, kar je več kot 30 % prebivalstva evropske petnajsterice, je izpostavljeno hrupu nad 55 dB, ki ga povzroča cestni promet. Skoraj polovica med njimi oz. več kot 50 milijonov prebivalcev je izpostavljenih hrupu nad 65 dB. Približno 10 % evropskega prebivalstva je izpostavljenih hrupu nad 55 dB zaradi železnice.
Leta 2002 je bila sprejeta direktiva 2002/49/EC, ki teži k spodbujanju nadzorovanja težav, ki nastajajo zaradi hrupa. Zahteva ukrepe za omejitev hrupa, informiranje in posvetovanje
prebivalstva ter dolgoročno strategijo na ravni EU, s katero bi se zmanjšal delež ljudi, ki so izpostavljeni prevelikemu hrupu

in še več od strokovnjakov na tem področju:

Analiza eksternih stroškov prometa

Beno Mesarec, univ.dipl.inž.prom. in dr. Marjan Lep
Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo

Hrup lahko v bivalnem in delovnem okolju za človeka predstavlja znatno motnjo. Raziskave kažejo, da je predvsem v urbanem okolju dale najbolj mote prometni (pravzaprav cestni) hrup. Posledi no se torej z naraš-anjem prometa in rastjo urbanih središ pove uje tudi problematika prometnega hrupa. Eksterne stroške prometa, ki so povezani  s hrupom, smo izra unali za posamezne vrste prometa (cestni, železniški, zra ni) in na osnovi dejanske obremenjenosti prebivalstva s hrupom. Pri tem smo izhajali iz narave hrupa kot prostorskega pojava, njegovih fizikalnih zna ilnosti, lastnosti prometa ter poselitvenih zna ilnosti Slovenije. Zaradi omejenih razpoložljivih sredstev ter narave obstoje ih podatkov smo morali izbrati metodologijo, ki je dala zadovoljive in uporabne rezultate tudi v danih okvirih. Izbrani postopek ocene skupnih eksternih stroškov hrupa ponazarja Slika 2.

Iz postopka izrač una eksternih stroškov prometa zaradi hrupa je razvidno, da le-ta temelji na oceni:
- deleža prebivalstva, ki ga moti hrup cestnega prometa, za ve ja naselja (nad 5000 prebivalcev),
- deleža prebivalstva, ki ga moti hrup cestnega prometa, za manjša naselja (pod 5000 prebivalcev)- deleža prebivalstva, ki ga moti hrup železniškega prometa
-  deleža prebivalstva, ki ga moti hrup zra nega prometa
-  skupnega deleža slovenskega prebivalstva, motenega zaradi prometnega hrupa
- WTP (willingness to pay) in 

- zdravstvenih stroškov.

Slika 3. Prikaz dolo itve s hrupom prekomerno obremenjenih pasov vzdolž prometnic na podlagi razli no
velikega PLDP-ja ob upoštevanju poselitve.

Skupni eksterni stroški prometa zaradi hrupa v Sloveniji za leto 2002, izra čunani po navedeni metodologiji, znašajo 153,6 mio € in so podrobneje prikazani v Tabeli 2.

Iz Tabele 2 je razvidno, da največ ji delež, oz. kar 91 % (139,7 mio €) skupnih eksternih stroškov zaradi hrupa prometa v Sloveniji odpade na cestni promet. Relativno majhen delež pa predstavljata železniški (7 %) in zra ni promet (2 %). Upoštevajo č število prevoženih potniških in tovornih kilometrov, strošek na 1000 potniških kilometrov za cestni promet znaša dobre 4 €, za železniški promet pa nekaj manj kot 3 €. Nekoliko višje so vrednosti na 1000 prevoženih tonskih kilometrov, kjer so vrednosti za tovorni promet višje od 8 €, za železniški a 4 €.

Namesto, da bi se ukvarjali, kako obstoječi promet utišati, bi nekateri naredili električna vozila bolj glasna. 

Na podlagi podatkov je jasno, da bi električna vozila rešila veliko življenj in stroškov zdravljenja. Veliko več, kot bi bilo škode od kakšne prometne nesreče zaradi tihega vozila. 

Predpostavim lahko, da gre za premišljen in profesionalen postopek vplivanja na mnenje večine prebivalcev, z lažnimi ali pol-informacijami preko različnih medijev in družbenih omrežij.